Pravila igre:

1. Igra

Rugby igrata dve ekipi s po 15 igralci. Običajno se igra na travi, lahko pa tudi na drugih površinah, npr. na pesku. Namen igre je doseganje zadetkov s polaganjem žoge v polje zadetka in z brcanjem žoge skozi vratnice nasprotnikovega gola nad prečko.

1.1. Igrišče

Slika 1 nam kaže, kako je igrišče označeno in njegove dimenzije. Črte naj bodo enake po širini (ne širše kot 10 cm). Črte naj ne bodo vrezane v travo.

1.1.1 Gol

Gol stoji na sredi črte zadetka. Narejen je iz dveh navpičnih stranic, ki sta si 5,6 metrov narazen, povezani sta s prečko tri metre nad tlemi. Za namene presojanja strelov na gol se šteje, da pokončni stranici segata neskončno navzgor, zato je delo sodnikov lažje pri visokih vratnicah.

1.1.2. Zastavice

Zastavice morajo biti nameščene na robovih polj zadetka in out črte, označujejo tudi črto 22 metrov in sredino igrišča ter črto konca igrišča (črta mrtve žoge). Nosilne palice naj bodo dolge vsaj 1,20 metra, tiste, ki označujejo 22 metrov in sredino, pa naj bodo postavljene en meter od igrišča. Nameščene morajo biti tako, da se uklonijo, če igralec pade nanje.

1.2. Žoga

Rugby se igra z ovalno žogo, ki mora imeti naslednje dimenzije:
teža: 400-440 g
dolžina: 280-300 mm
obseg po dolžini: 760-790 mm
obseg po širini: 580-620 mm

1.3. Igralci

Igralci na istih igralnih mestih nosijo vedno enake številke na dresih. Slika 2 prikazuje njihovo shematsko razporeditev. Igralci s številkami od 1 do 8 so igralci skrama, od 11 do 15 pa igralci linije. Številki 9 in 10 sta vezna igralca, vendar prvega navadno štejemo k skramu, drugega pa k liniji.

Moštvo sestavljajo:
a) igralci skrama:
- prva linija (št. 1, 2 & 3)
- igralca druge linije – skakalca (št. 4 & 5)
- igralci tretje linije (št. 6, 7 & 8)
b) vmesna igralca: št. 9 & 10
c) igralci linije:
- krilna igralca (št. 11 & 14)
- centri (št. 12 & 13)
- branilec (št. 15)

1.3.1. Zamenjave

Na vseh tekmah so menjave dovoljene. Na tekmah pod 21 let je zamenjav lahko šest, na vseh drugih pa štiri.

1.3.2. Oblačila

Igralci ene ekipe nosijo majice in hlačke enakih barv. Majice so ponavadi oštevilčene in vsaka številka pomeni igralno mesto igralca, ki jo nosi (glej sliko 2). oprema vseh igralcev mora biti urejena (čista in nepoškodovana). Urejeno moštvo ni nujno tudi dobro, dobro moštvo pa je po videzu vedno neoporečno.

Slika 2: Postavitev igralcev pri skramu:

1 – levi steber; 2 – sidraš; 3 – desni steber; 4 – zaklepni igralec (skakalec); 5 – zaklepni igralec (skakalec); 6 – zaprto krilo skrama; 7 – odprto krilo skrama; 8 – št. 8; 9 – spojka; 10 – odpiralec; 11 – levo krilo; 12 – notranji center; 13 – zunanji center; 14 – desno krilo; 15 – branilec.

1.3.3. Obutev

Igralec mora redno skrbeti za svoje športne čevlje. Čepi morajo odgovarjati standardu, pritrjeni morajo biti čvrsto. Nikoli ne smejo biti daljši od 1,8 cm. Prav tako je prepovedan samo en čep spredaj.
Sodnik lahko ukaže igralcu, naj zamenja ali odstrani katerikoli del opreme, ki bi lahko poškodoval nasprotnika (npr. prstani, ščitniki za rame in podobno).

1.4. Dolžina tekme

Tekma traja dva polčasa po 40 minut, ki ju loči premor, ne daljši od pet minut. Ob polčasu moštvi zamenjata strani.
Sodnik ne more odpiskati polčasa ali konca tekme, dokler žoga ne postane “mrtva”. Če je bil dosežen zadetek, ali če je bil dosojen kazenski ali prosti strel, mora sodnik dovoliti, da se igra nadaljuje, dokler žoga ponovno ne postane mrtva.

2. Začetek tekme

Pred začetkom tekme vrže kapetan domače ekipe kovanec, kapetan gostujoče pa izbira. Zmagovalec lahko izbira med:
(a) izvajanjem začetnega strela ali
(b) stranjo, na kateri bo njegova ekipa v prvem polčasu branila polje zadetka.

Če izbere (b), izvaja nasprotna ekipa začetni udarec. Na začetku drugega polčasa izvede začetni udarec ekipa, ki ga ni v prvem polčasu.

Slika 3: Izvajanje začetnega udarca

2.1. Začetni udarec

Po izbiri strani se ekipi razvrstita vsaka na svojo polovico igrišča in tekma se prične s strelom žoge, ki ga izvede katerikoli igralec ekipe, ki je dobila žogo. Žoga mora stati na sredini sredinske črte, igralec jo mora brcniti naprej, v smeri nasprotnikove črte zadetka. Žoga lahko stoji na tleh, na kupčku peska ali žagovine, lahko pa tudi na odobrenem podstavku. Vsi igralci ekipe, ki udarec izvaja, morajo ostati na svoji polovici, dokler igralec žoge ne brcne naprej.
Žoga mora doseči nasprotnikovo črto 10 metrov, razen če je nasprotnik ne prestreže prej. Če ne doseže črte 10 metrov, in upoštevajoč prednost (glej poglavje Sodniki – prednost), se strel ponovno izvaja, ali pa se dosodi skram na sredini igrišča – možnost izbira nasprotnik. Ekipa, ki strel sprejema, mora ostati za črto 10 metrov, dokler žoga ni brcnjena, v nasprotnem primeru se strel izvaja ponovno.

Če žoga zleti direktno v out, ne da bi se dotaknila igrišča, ima ekipa, ki strel sprejema, tri možnosti:

• lahko sprejme strel in se odloči za izvajanje outa. Out se izvaja na sredini igrišča ali pa tam, kjer je žoga zapustila igrišče – če je to bliže polju zadetka ekipe, ki je strel izvedla;
• lahko zahteva ponovno izvajanje strela;
• lahko zahteva skram na sredini igrišča.

Če gre žoga v polje zadetka, ima ekipa, ki strel sprejema, dve možnosti:

• z igro nadaljuje;
• žogo poklopi in zahteva skram na sredini igrišča.

Če gre žoga preko linije mrtve žoge ali v out polja zadetka, zahteva sprejemajoča ekipa skram na sredini igrišča. Ob polčasu se strel izvaja na enak način. Po doseženem zadetku se igra nadaljuje z udarcem iz odskoka s sredine igrišča. Za ta strel se uporabljajo zgoraj našteta pravila.

2.2. Podajanje

Žogo lahko igralec poda, vrže ali odbije soigralcu v katerikoli smeri, razen naprej.

2.2.1. Podaja naprej

Če igralec nenamerno vrže žogo naprej, dosodi sodnik skram na mestu, kjer se je prekršek zgodil.
Če met ni bil naprej, vendar je žoga padla na tla in se odbila naprej, to ni prekršek.

2.2.2. Padla naprej (Knock-on)

Sodnik dosodi, da je žoga padla naprej, kadar:

• igralcu žoga pade naprej (v smeri nasprotnikove črte mrtve žoge);
• igralcu ne uspe uloviti žoge preden se ta dotakne tal (ali drugega igralca) in žoga pade naprej po dotiku njegovih rok;
• žoga zadene igralca v roke in se odbije naprej ter se dotakne tal ali drugega igralca preden mu jo uspe ujeti.

Prekrška ni, kadar se žoga odbije naprej od rok igralca, ki je poskusil zaustaviti nasprotnikov strel z nogo (če žoge ne poskuša ujeti).
Kadar prekršek ni nameren, se nasprotni ekipi dosodi skram na mestu, kjer je bil prekršek storjen. Če pa je nameren, se proti ekipi, ki ga je zagrešila, dosodi prosti strel.

Slika 4: Podaja naprej

2.2.3. Odboj

Če žoga zadene katerikoli del igralčevega telesa, razen rok, in po tem potuje proti nasprotnikovi črti mrtve žoge, pravimo, da se je odbila. Igra se nadaljuje brez prekinitve.
Če se žoga najprej dotakne igralčevih rok, nato pa zadene še kakšen drug del njegovega telesa preden potuje naprej, je to odboj, ne prekršek.
Če se žoga dotakne igralčeve noge od kolena navzdol, se šteje, da je žogo brcnil.

2.2.4. Rušenje

Igralec je zrušen:

• kadar ima v rokah žogo, nasprotnik pa ga pridrži in 'položi na tla';
• kadar ga nasprotnik drži, žoga pa se dotakne tal. Nosilec žoge je 'položen na tla', kadar je pridržan in:
• ima eno ali obe koleni na tleh;
• sedi na tleh;
• je na vrhu drugega igralca, ki je na tleh.

Nasprotnik ni zrušen, če:

• ga nasprotnik dvigne za obe nogi;
• ga nasprotnik podre ali vrže, ne da bi ga pridržal, tudi če se žoga dotakne tal.

V takem primeru mora igralec žogo podati, izpustiti ali pa vstati in teči naprej.
Če je igralec, ki prenaša žogo zrušen in pri tem pade v nasprotnikovo polje zadetka, kjer se z žogo dotakne tal, mora sodnik dosoditi zadetek.
Zrušeni igralec mora takoj podati ali izpustiti žogo. Katerikoli igralec, ki je na tleh po tem, ko je bil zrušen, mora najprej vstati, preden lahko naprej sodeluje v igri.
Samo igralci, ki niso na tleh (ki so na nogah), lahko igrajo z žogo.

2.2.5. Tamponiranje

Igralec se lahko izogne ali pa prepreči rušenje s tamponiranjem nasprotnika. To pomeni, da ga med tekom s stegnjeno roko odrine od sebe. Nikakor ne sme z roko kakorkoli zamahniti proti nasprotniku. Tamponira lahko samo z odprto dlanjo in nikoli s stisnjeno pestjo.

2.2.6. Padanje na žogo

Igralec ne sme namerno pasti na ali čez igralca, ki leži na tleh in ima žogo pri sebi ali v bližini.
Proti pravilom je, če igralec pade na žogo, kadar ta prihaja iz zaprtega ali odprtega skrama.

3. Vrste udarcev z nogo

3.1. Volej

O voleju govorimo, kadar igralec žogo izpusti iz rok in jo brcne preden pade na tla. Udarec je koristen za strele v out in za pridobivanje terena, vendar z njim ni mogoče doseči gola.

3.2. Strel po tleh

Strel, pri katerem se žoga odbija po tleh, je koristen pri streljanju med nasprotne igralce, kadar so ti zelo blizu, in kot strel v out, kadar je igralec izven svojega polja 22 metrov.

3.3. Udarec iz odskoka

O njem govorimo kadar igralec spusti žogo iz rok na tla in jo udari v trenutku, ko se ta od tal odbije. Uporablja se za:

• ponoven začetek igre po doseženem zadetku;
• nadaljevanje igre s strelom s črte 22 metrov po rešitvi ali kadar gre žoga iz igrišča v polje zadetka;
• strel na gol po doseženem zadetku;
• strel na gol.

3.4. Postavljeni strel

Pri postavljenem strelu se žoga udari s tal, s kupčka peska ali žagovine, lahko pa z odobrenega podstavka. Izvaja se ob:

• začetku tekme in začetku drugega polčasa;
• strelu na gol po doseženem zadetku s katere koli točke nasproti mestu zadetka, vzporedne črti outa;
• strelu na gol iz kazenskega strela.

3.5. Prosti strel

Prosti strel se dosodi:

• za mark;
• ob določenih prekrških.

Mark je, kadar igralec v svojem polju 22 metrov neoviran ujame žogo, ki jo je brcnil nasprotnik, ima vsaj eno nogo na tleh in ob tem zakliče “mark!”.
Prosti strel mora izvesti igralec, ki je žogo ujel; če tega ne more storiti v roku ene minute, se njegovi ekipi dosodi skram.
Prosti strel, dosojen za prekršek, lahko izvaja kateri koli igralec.
Prosti strel se izvede na mestu, kjer je igralec naredil mark, oziroma mestu, kjer je bil dosojen prekršek, ali pa za njim v navidezni črti, ki je vzporedna linija outa. Ne sme se izvesti bliže kot pet metrov od nasprotnikove črte zadetka.
Ekipa ne more doseči gola iz prostega strela, prav tako ne more doseči gola z udarcem iz odskoka po dosojenem prostem strelu, če žoga ni prej postala mrtva ali se dotaknila katerega od nasprotnikovih igralcev.
Igralec lahko brcne žogo v kateri koli smeri. Za strel v out lahko uporabi samo volej ali udarec iz odskoka. Če izvaja hitri prosti strel, mora vidno brcniti žogo (glej hitro izvajanje prostega strela).
Vsi igralci izvajajoče ekipe morajo biti za igralcem, ki prosti strel izvaja, dokler ta žoge ne brcne – razen pri hitrem izvajanju prostega strela.
Pri prostem strelu (razen pri hitrem izvajanju) se morajo nasprotni igralci v teku umikati proti svojemu polju zadetka, dokler niso 10 metrov oddaljeni od mesta izvajanja.
Takoj ko igralec prosti strel izvaja, lahko nasprotniki, oddaljeni 10 metrov, stečejo proti igralcu, da bi blokirali strel ali preprečili njegovo izvajanje. Če je strel blokiran, se igra nadaljuje. Če nasprotniki preprečijo strel – npr. z rušenjem nasprotnika – jim sodnik dosodi skram na tistem mestu.
Če ekipa, ki prosti strel izvaja, naredi prekršek, dosodi sodnik skram nasprotniku.
Če stori prekršek nasprotnik, sodnik dosodi nov prosti strel 10 metrov bliže nasprotnikovi črti zadetka.

3.5.1. Hitro izvajanje prostega strela

Igralec lahko izvede prosti strel, ne da bi čakal, da se njegovi soigralci umaknejo za žogo, vendar pa morajo ti igralci nadaljevati z umikanjem, dokler niso za žogo, ali dokler jih igralec z žogo ne preteče. Igralec, ki izvaja prosti strel mora žogo, ki leži na tleh, brcniti, da se vsaj enkrat zavali okoli vzdolžne osi. Če drži žogo v rokah, si jo mora spustiti na nogo, tako da jo pri tem popolnoma spusti iz rok (ni dovolj, če se žoge samo dotakne z nogo, ko jo drži v rokah). Prosti strel mora izvajati točno na mestu, ki ga pokaže sodnik.
Pri hitrem izvajanju prostega strela se morajo nasprotniki, ki so žogi bližje kot 10 metrov, umikati dokler niso od žoge oddaljeni 10 metrov, ali dokler igralec z žogo ne preteče pet metrov.
Ekipa lahko izbere skram namesto prostega strela.

3.6. Kazenski strel

Kazenski strel je lahko udarec iz odskoka, postavljeni strel, volej ali pa se izvede enako kot hitro izvajanje prostega strela. Izvaja se s točke, kjer je bil dosojen prekršek ali s katere koli točke direktno za njo, vendar ne bližje kot pet metrov nasprotnikovem polju zadetka.

S kazenskim strelom lahko:

• streljamo na gol z udarcem iz odskoka ali s postavljenim strelom;
• streljamo proti outu, vendar ne smemo uporabiti postavljenega strela;
• streljamo žogo proti nasprotniku, da bi pridobil teren.

Slika 5: Izvajanje kazenskega strela

Igralec lahko brcne žogo v katero koli smer in nato brez omejitev z njo igra.

Pri kazenskem strelu je treba spoštovati naslednja pravila:

• vsi igralci izvajalčeve ekipe, razen igralca, ki žogo drži pri postavljenem strelu, morajo biti za igralcem, ki strel izvaja. Izjema je hitro izvajanje, za katerega veljajo pravila hitrega izvajanja prostega strela. Če je igralec pred žogo, ko je ta brcnjena, se na mestu izvajanja dosodi skram;
• nasprotnikovi igralci se morajo nemudoma umakniti 10 metrov stran od mesta izvajanja ali za svojo linijo zadetka, če je ta bližje;
• če se izvaja strel na gol, morajo nasprotnikovi igralci stati pri miru, z rokami ob telesu, dokler igralec žoge ne brcne.

Če nasprotnik stori prekršek, se ekipi dosodi nov kazenski strel 10 metrov naprej ali pa pet metrov od nasprotnikove linije polja zadetka, če je ta bližje:

• ekipa lahko namesto kazenskega strela izbere tudi skram;
• kazenski strel se ne sme izvesti bližje kot pet metrov polju zadetka.

4. Mrtva žoga

Žoga je mrtva, kadar se z njo ne more igrati. To se zgodi v naslednjih primerih:

• kadar gre izven igrišča:

- v out, se igra nadaljuje z izvajanjem outa
- v polje zadetka, kjer jo poklopi igralec moštva v obrambi, ali čez linijo mrtve žoge (zadnja linija polja zadetka). V tem primeru se igra nadaljuje s strelom z 22 metrov, če se je žoge nazadnje dotaknil kdo od napadajoče ekipe. Če se je žoge nazadnje dotaknil igralec obrambne ekipe, se igra nadaljuje s skramom za napadajočo ekipo na črti pet metrov. Če igralec žogo namerno vrže iz igre, dosodi sodnik nasprotniku prosti strel

• kadar sodnik zažvižga prekršek;
• kadar je izveden strel za potrditev zadetka.

4.1. Out

Žoga je v outu, kadar:

• se dotakne tal na ali za črto, ki označuje out, ali kadar se dotakne osebe oz. predmeta, ki stoji za črto, ki označuje out;
• igralec, ki žogo prenaša stopi na ali za črto, ki označuje out.

Žoga ni v outu, kadar:

• igralec, ki stoji v outu brcne žogo, ki je v igrišču;
• žogo veter zanese izven igrišča, pa se ta vanj vrne, preden se dotakne tal.

Če igralec namerno vrže žogo v out, se proti njegovi ekipi dosodi prosti strel.

4.2. Out v polju zadetka

Out v polju zadetka je, kadar se igralec, ki nosi žogo, dotakne zastavice v polju zadetka ali stopi na ali čez out-črto v polju zadetka. Če se dotakne le tkanine na zastavici, se igra nadaljuje.

5. Izvajanje outa

5.1. Dosojanje outa

Sodnik dosodi skram-out, ko zleti žoga v out. Out izvaja moštvo, ki ni poslalo žoge v out. Le če moštvo iz kazenskega strela brcne žogo direktno v out, ga tudi sama izvaja. Out se lahko izvaja kot hitri out ali kot skram-out.
Mesto izvajanja outa določimo:

• če je bila žoga udarjena iz lastnega polja 22 metrov ali iz kazenskega strela, se out izvaja z mesta, kjer je žoga preletela out-črto;
• če žoga zleti direktno v out drugače kot je omenjeno zgoraj ali če igralec ujame žogo izven polja 22 metrov in potem steče vanj in brcne žogo direktno v out, je mesto izvajanja outa v tisti višini, kjer je igralec brcnil žogo ali pa tam, kjer je žoga preletela out-črto, če je to bliže njegovemu polju zadetka.
• hitri out se izvaja kjer koli med točko, kjer je žoga preletela out-črto in izvajalčevo črto zadetka;
• v vseh drugih primerih je mesto izvajanja outa tam, kjer je žoga preletela out-črto.

5.1.1. Hitri out

Hitri out se lahko izvede, če:

• metalec uporabi žogo, s katero so igrali do tedaj;
• se je žoge dotaknil samo metalec;
• se out vrže pravilno.

5.1. Skram-out
Skram-out sestavljata vsaj dva igralca vsakega moštva, postavljena eden za drugim v dveh vzporednih vrstah pravokotno na out-črto.

Slika 6: Postavitev igralcev v skram-outu

Moštvo, ki meče out, določa število igralcev v outu. Nasprotnik jih ima lahko manj ali enako število. Med obema vrstama mora biti en meter razmaka.
Igralci v skram-outu se lahko razporedijo v vrsto, od pet metrov do 15 metrov oddaljeno od out-črte. Igralec, ki je ob izvajanju dlje kot 15 metrov od out črte, ni v skram -outu. Igralec se lahko pomakne dlje kot 15 metrov od out črte, da bi ujel dolgo podajo, vendar šele potem, ko je žoga zapustila metalčevo roko.
Porivanje, naslanjanje in drugačno oviranje nasprotnika v skram-outu je prepovedano. Šele ko ima nasprotnik žogo v rokah, ga lahko napadamo.
Metalec ne sme prestopiti out-črte pred metom. Žogo mora vreči na sredo med obe vrsti. Žoga mora preleteti vsaj pet metrov, preden se dotakne tal ali se je dotakne eden od igralcev. Igralci v skram-outu skušajo žogo ujeti ali jo odbiti svoji spojki. Žogo lahko odbijajo z obema ali le z notranjo roko (tisto, ki je bliže nasprotniku).
Ob napačnem izvajanju outa lahko nasprotnik izbere, da sam meče out ali pa izbere skram 15 metrov od out-črte.

6. Skram

Sodnik dosodi skram po določenih prekrških med igro. Navadno dosodi skram na mestu prekrška. Če je prekršek bliže kot pet metrov od out-črte, se skram dosodi pet metrov od out-črte, za prekrške moštva v lastnem polju zadetka pa se skram dosodi pet metrov od črte zadetka. Skram se ne more formirati v polju zadetka.
Skram je sestavljen iz igralcev obeh moštev, povezanih med seboj in z nasprotnikom. Spojka moštva, ki izvaja skram, vrže žogo mednje. Skram sestavlja najmanj pet igralcev vsakega moštva. Največkrat jih je osem. Na tekmah igralcev, mlajših od 19 let, jih ne sme biti več.
V prvi liniji morajo biti trije igralci.
Preden se prvi liniji povežeta med seboj, morata biti manj kot dolžino roke druga od druge. Spojka mora imeti žogo v rokah, pripravljena, da jo vrže v skram.
Preden se povežejo, se igralci prve linije sklonijo, vendar tako, da so rame vsakega od njih više od njegovih bokov. Na sodnikov znak se lahko povežejo. Sodnikov znak ni ukaz, je le znak, da se prvi liniji lahko povežeta, ko sta pripravljeni.

6.1. Postavitve

Moštva uporabljajo dve osnovni postavitvi: 3-2-3 in 3-4-1. bolj se uporablja druga, z različicami 3-3-2 (sl. 7) in celo 3-3-1 za čim hitrejši napad.
Prednosti postavitve 3-4-1 (sl. 8) so:

• tak skram lahko močneje porine, ker obe krili skrama lahko porivata z vso močjo;
• žogo je mogoče hitreje spraviti iz skrama;
• v obrambi sta krili bliže nasprotniku.

Slika 7: Postavitev 3-2-3 S-spojka, K-krilo skrama
Slika 8: Postavitev 3-4-1 S-spojka, K-krilo skrama

6.2. Metanje žoge v skram

Igralec, ki meče žogo v skram (običajno spojka), mora:

• stati en meter od skrama na sredini med prvima linijama;
• vreči žogo z obema rokama, z višine med svojimi koleni in gležnji, z enim zamahom (brez zavajanja);
• vreči žogo tako, da se dotakne tal takoj za nogami najbližjega igralca.

Dokler spojka ne spusti žoge, ne sme noben igralec dvigniti noge ali stopiti čez črto, ki gre skozi noge njegove prve linije. Predor med prvima linijama mora biti prost.
Igra se nadaljuje, ko je žoga v skramu med prvima linijama.
Dokler je žoga v skramu, igralci v skramu ne smejo:

• naenkrat dvigniti obeh nog;
• namerno podirati skrama (s sklanjanjem, zvijanjem telesa, vlečenjem nasprotnika za dres);
• namerno dvigati nasprotnika v zrak;
• namerno brcniti žoge iz skrama v smeri, od koder je prišla.

Sodnik mora biti dosleden pri dosojanju prekrškov v skramu. Če pride žoga iz skrama, ne da bi se je kdor koli dotaknil, se skram ponovi, če pa igralec namerno brcne žogo iz skrama, sodnik dosodi prosti strel proti njegovemu moštvu.

7. Odprti skram in mlin

Odprti skram se oblikuje na igrišču med igro in ga sestavlja eden ali več igralcev obeh moštev, povezanih med seboj in stoječih na nogah, žoga pa je med njimi na tleh.
Mlin se prav tako oblikuje na igrišču in ga sestavlja eden ali več igralcev obeh moštev (najmanj trije), povezanih med seboj in stoječih na nogah. Žoga je v rokah enega izmed njih. Mlin se konča, ko pade žoga na tla, ko igralec z žogo zapusti mlin ali ko sodnik prekine tekmo.
Če se z žogo v mlinu ne da več igrati, sodnik dosodi skram. Če se mlin oblikuje okoli igralca, ki je ujel žogo po strelu z nogo in je bil takoj prijet s strani nasprotnika tako, da se z žogo ni dalo igrati, izvaja skram moštvo igralca, ki je ujel žogo. V vseh drugih primerih, ko se z žogo v mlinu ne da več igrati, izvaja skram moštvo, ki ni imelo žoge, preden se je mlin oblikoval.
Dve glavni razliki med odprtim skramom in mlinom:

• pri odprtem skramu je žoga na tleh, pri mlinu pa v rokah igralcev;
• odprti skram tvorita vsaj dva igralca, mlin pa vsaj trije.

Povsod velja, da glave in ramena igralcev ne smejo biti niže od njihovih bokov.

7.1. Prekrški v skramu in odprtem skramu

V skramu ali odprtem skramu:

• ko je žoga prišla iz skrama ali odprtega skrama, je igralec ne sme vrniti ne z nogo, ne z roko;
• igralec, ki leži na tleh, ne sme igrati z žogo in se mora čim prej odmakniti od nje;
• igralec ne sme dvigovati žoge z rokama ali nogama, ne sme namerno pasti nanjo, razen če je žoga v prostoru zadetka;
• igralec ne sme poskušati podreti skrama ali odprtega skrama.

V skramu:

• se igralec ne sme priključiti prvi liniji, če bi bili tako v njej več kot trije igralci;
• igralca, ki mečeta žogo v skram, je ne smeta brcati, dokler ne pride iz skrama.

7.2. Polaganje žoge

Igralci polagajo žogo v polju zadetka. Branilci se s tem rešijo nevarnosti (t.i. “touch-down”) in izsilijo skram ali udarec iz polja 22 metrov, napadalci pa dosežejo zadetek.
Igralec položi žogo, če:

• se dotakne tal z žogo, ki jo drži v rokah;
• položi eno ali obe roki na žogo, ko je ta na tleh, tako da jo pritisne ob tla;
• pade na žogo tako, da je ta pod njegovim trupom od vratu do pasu.

8. Točkovanje

• zadetek šteje pet točk;
• potrditev zadetka šteje dve točki;
• gol z udarcem iz odskoka ali iz kazenskega strela šteje tri točke.

8.1. Zadetek

Zadetek doseže igralec, ki položi žogo v nasprotnikovo polje zadetka. Če igralci v napadu porinejo nasprotnika v njihovo polje zadetka (v skramu ali odprtem skramu) lahko dosežejo zadetek, če žogo pritisnejo ob tla.
Če se igralec, ki nosi žogo, dotakne sodnika v nasprotnikovem polju zadetka, sodnik dosodi zadetek na mestu dotika. Če bi igralec po vsej verjetnosti dosegel zadetek, pa ga je nasprotnik nepravilno oviral, sodnik dosodi kazenski zadetek. Zadetek se dosodi med vratnicama.
Črta je del polja zadetka; če igralec položi žogo na črto, zadetek velja.

8.2. Gol

Moštvo lahko strelja na gol:

• da potrdi zadetek (potrditev velja dve točki, skupaj z zadetkom sedem);
• iz kazenskega strela (tri točke);
• z udarcem iz odskoka med igro (tri točke).

Gol velja, če:

• žoga preleti prečko, vendar jo veter vrne nazaj;
• žoga zadene katero koli vratnico in se odbije čez prečko.

8.2. 1. Potrditev zadetka

Moštvo, ki je doseglo zadetek, lahko s potrditvijo doseže dodatni dve točki. Potrjen zadetek šteje sedem točk. Moštvo izvaja potrditev na katerem koli mestu na črti, vzporedni z out-črto, ki gre skozi mesto zadetka.
Potrditev se lahko izvede z udarcem iz odskoka ali s postavljenim strelom. Pri slednjem lahko igralec postavi žogo na tla, na kupček peska ali žagovine ali pa na poseben podstavek. Žogo mu lahko drži soigralec (če piha močan veter).
Moštvo v napadu se med izvajanjem umakne na svojo polovico, moštvo v obrambi mora ostati za svojo črto zadetka, dokler igralec, ki brca, ne začne teči. Takrat lahko blokirajo strel in preprečijo potrditev.
Moštvo v obrambi nadaljuje igro z udarcem iz sredine, ki mora biti udarec iz odskoka.

Slika 9: Potrditev zadetka

8.2.2. Gol iz kazenskega strela

Če sodnik dosodi kazenski strel, lahko moštvo doseže tri točke, če zadene gol. Udarec mora izvesti na mestu prekrška ali za njim s postavljenim strelom ali udarcem iz odskoka.
Igralci moštva, ki je storilo prekršek, se morajo brez obotavljanja umakniti 10 metrov od mesta prekrška ali za črto zadetka, če je ta bližje kot 10 metrov. Stati morajo pri miru, z rokami ob telesu, dokler strelec ne udari žoge.
Soigralci morajo biti ob izvajanju kazenskega strela za žogo.

8.2.3. Gol z udarcem iz odskoka

Moštvo lahko kadar koli med igro doseže tri točke z uspešno izvedenim udarcem iz odskoka (žoga se mora dotakniti tal, potem ko jo igralec spusti iz rok in preden jo zadene z nogo).

9. Sodniki

Vsako tekmo sodijo glavni in dva stranska sodnika.

9.1. Glavni sodnik

Glavni sodnik skrbi, da se igra po pravilih, določa trajanje igre in beleži izid. Njegova oprema je piščalka, s katero prekinja igro, ura, s katero meri čas, ter papir in svinčnik za beleženje izida. Sodniške odločitve so nepreklicne, igralci jih morajo spoštovati brez pripomb.
Oblačilo sodnika mora biti take barve, da se brez težav razlikuje od obeh moštev.
Sodnik mora izključiti vsakega igralca, ki je že bil opomnjen zaradi grobe igre, zaporednih prekrškov ali nešportnega vedenja, a je prekršek ponovil. Sodnik mora izključenega igralca prijaviti pristojni zvezi.
Če zdravnik obvesti sodnika, da je igralec poškodovan in je za zdravje igralca lahko škodljivo, če s tekmo nadaljuje, ga mora sodnik poslati z igrišča. Igralec z odprto rano mora z igrišča, dokler mu krvavitve ne ustavijo in ne obvežejo rane.
Ko sodnik sprejme odločitev, je ne more spremeniti, razen:

• če mu stranski sodnik pokaže, da je bila žoga v outu;
• če mu stranski sodnik, ki pa mora biti kvalificiran sodnik (na pomembnih tekmah), pokaže, da je opazil prekršek ali grobo igro.

Uspeh tekme je v mnogočem odvisen od sodnika, ki mora spremljati tekmo, biti nevtralen in odločen pri odločitvah in pri tem kar najmanj prekinjati tekmo.

9.1.1 Prednost

Sodnik pusti prednost in ne prekine tekme, če moštvo, ki ni storilo prekrška, obdrži žogo in ima možnost nadaljevanja igre.
V dveh primerih sodnik ne pusti prednosti:

• če moštvo dobi prednost, ko sta se žoga ali igralec z njo dotaknila sodnika;
• če žoga pride iz skrama, ne da bi se je kdor koli dotaknil.

9.2. Stranski sodnik

Stranski sodnik dviguje zastavico in tako pokaže, kje je žoga ali igralec z žogo prešel out-črto. Označi, na katerem mestu se out izvaja.

Slika 10: Tako stranski sodnik pokaže: uspešno izveden udarec na gol (levo); žoga v outu (desno); nešportna igra (spodaj).

Zastavico spusti, ko je out pravilno izveden.
Stranski sodnik ne spusti zastavice, če:

• žogo vrže igralec iz moštva, ki je poslalo žogo v out;
• igralec, ki meče žogo, prestopi out-črto, preden vrže žogo;
• pri hitrem izvajanju igralec uporabi drugo žogo ali pa se je žoge dotaknil kdo drug kot metalec.

V teh primerih lahko nasprotno moštvo izbira, da izvaja out samo, ali pa izbere skram. Igra se nadaljuje brez prekinitve, če je nasprotno moštvo doseglo prednost.
Stranski sodnik pomaga glavnemu pri oceni, ali je bil udarec na gol uspešen. Stoji za golom in dvigne zastavico ob uspešno izvedenem udarcu.

10. Prekrški

10.1. Offside med igro

Sodnik bo kaznoval igralca, če je v prepovedanem položaju, a kljub temu sodeluje v igri. Na splošno je igralec izven igre, če je med igro pred soigralcem, ki nosi ali je zadnji igral z žogo. Takrat bo moštvo kaznovano, če:

• ta igralec igra z žogo ali ovira nasprotnika;
• je manj kot 10 metrov oddaljen od igralca, ki čaka na žogo ali od mesta, kamor leti žoga, pa se takoj ne umakne;
• se pomika proti igralcu, ki čaka na žogo, preden ga soigralci vrnejo v igro.

Sodnik bo dosodil kazenski strel za nasprotnika na mestu prekrška ali skram na mestu, kjer je nasprotnik zadnjič igral z žogo. Moštvo, ki ni storilo prekrška, lahko izbira med dvema možnostma. Dve izjemi:

• sodnik dosodi skram (in ne kazni), če je igralec pred žogo pri udarcu s sredine, iz polja 22 metrov, pri kazenskem ali prostem strelu (razen hitro izvedene kazni);
• če se igralec v offsideu ne more izogniti stiku z žogo ali s soigralcem (naključni offside), pa moštvo na ta način ne doseže prednosti, se igra nadaljuje. V nasprotnem sodnik dosodi skram za nasprotnika na mestu prekrška.

10.1.1. Offside pri skramu

Pri skramu je črta offsidea za obe spojki (igralca, ki mečeta žogo v skram) črta, ki gre skozi žogo od enega do drugega outa. Za ostale je črta offsidea črta, ki gre skozi zadnje noge zadnjega igralca, ki sodeluje v skramu (slika 11).

Slika 11: Namišljena črta offsidea pri skramu

Vsak igralec, ki se pridruži skramu, mora to storiti s svoje in ne nasprotnikove strani. Igralec, ki skram zapusti, se mora takoj umakniti za črto offsidea. Kazen je kazenski strel na mestu prekrška (če nasprotnik ne doseže prednosti).

10.1.2. Offside pri mlinu in odprtem skramu
Igralec je v mlinu in odprtem skramu, če:

• se pridruži z nasprotnikove strani;
• se pridruži pred žogo (črto, ki gre skozi žogo);
• se ne pridruži in se ne umakne za črto offsidea;
• zapusti mlin ali odprti skram, pa se mu takoj ne pridruži za žogo ali se ne umakne za črto offsidea;
• prestopi črto offsidea in se ne pridruži mlinu ali odprtemu skramu.

10.1.3. Offside pri odprtem skram-outu
Igralec je v offsideu pri skram-outu, če:

• gre čez črto meta (razen, če skače za žogo), preden se kateri koli igralec dotakne žoge ali preden žoga pade na tla;
• se pomakne pred žogo (razen, če skuša ustaviti nasprotnika), potem ko je ta padla na tla ali se je je dotaknil eden od igralcev.

Igralec, ki ne sodeluje v skram-outu, mora strati najmanj 10 metrov za črto meta.
Prekršek se kaznuje s kazenskim strelom najmanj 15 metrov od out-črte.

10.1.4. V igri

Če igralec v offsideu ni manj kot 10 metrov od igralca z žogo in se mu ne približuje preden je v igri, ga lahko v igro vrnejo igralci na enega od naslednjih načinov:

• nasprotnik z žogo je pretekel več kot pet metrov (sl. 12);
  
  Slika 12: Igralec A brcne žogo naprej, igralec B je v offsideu. Nasprotnik X ujame žogo in ko preteče pet metrov, je igralec B (ki pred tem ni tekel naprej) v igri in lahko napada X.
  
  
• nasprotnik je brcnil ali podal žogo (sl. 13);
  
  Slika 13: Igralec B je v offsideu, ko igralec A brcne žogo. Ko nasprotnik X poda žogo Y, je igralec B, ki ni bliže kot 10 metrov in ne napreduje, v igri.
  
  
• nasprotnik se je namerno dotaknil žoge, a je ni ujel ali pobral;
• Igralec v offsideu, tudi če je manj kot 10 metrov od nasprotnika, ki čaka žogo, je v igri, ko ga preteče soigralec z žogo (sl. 14). Do tega trenutka se mora igralec, ki je manj kot 10 metrov od nasprotnika, umikati, sicer se mu ne sme približevati.
  
  Slika 14: Ko igralec A prejme žogo, sta soigralca B in C v offsideu. A ju da v igro, ko ju z žogo v roki preteče.
  
  
• Igralca v offsideu, ki je pred žogo, lahko vrne v igro soigralec, ki za njim brcne žogo in steče pred igralca v offsideu. V igro ga lahko vrne tudi drug soigralec, ki je v igri. Igralec, ki vrača soigralce v igro, lahko med tekom stopi  izven igrišča, ko vrne soigralca v igro, pa mora biti v igrišču (sl. 15).
  
  Slika 15: Igralec A brcne žogo in vrne soigralca C (ki ne napreduje) v igro, ko ga preteče. Enako lahko stori igralec B, ki žoge ni brcnil.
  
  
• Igralec v offsideu se vrne v igro, ko steče za soigralca, ki brca ali nosi žogo.

10.2. Žoga se dotakne sodnika

Igra se nadaljuje, če se žoga ali igralec z žogo med igro dotakne sodnika. Le če sodnik meni, da je eno od moštev s tem dobilo prednost, dosodi skram.
Če se igralec z žogo dotakne sodnika v svojem polju zadetka, sodnik dosodi “touch down”, če pa se to zgodi v nasprotnikovem polju zadetka, sodnik dosodi zadetek.
Če se žoga v polju zadetka dotakne sodnika in ni v rokah nobenega igralca, sodnik:

• dosodi zadetek, če bi ga moštvo po vsej verjetnosti doseglo tudi sicer;
• dosodi “touch down”.

10.3. Oviranje

Oviranje dosodi sodnik, če:

• igralec, ki teče za žogo, ovira nasprotnika, ki prav tako teče za žogo (razen, če se zadeneta “ramo ob rame”);
• si igralec z žogo po izhodu iz odprtega skrama, mlina ali skram-outa utira pot med soigralci, ki so pred njim;
• igralec, ki je v offsideu, ščiti soigralca z žogo, ki je za njim;
• igralec, ki je v skramu, ovira nasprotno spojko.

Kazen je kazenski strel na mestu prekrška.

10.4. Nešportna in nevarna igra

Igralec ne sme:

• brcati, spotikati ali udariti nasprotnika;
• prekmalu, prepozno ali nevarno ustavljati;
• napadati ali ovirati nasprotnika, potem ko je brcnil žogo;
• napadati ali kakor koli ovirati nasprotnika brez žoge, razen pri skramu, mlinu ali odprtem skramu;
• namerno podirati skrama, mlina ali odprtega skrama;
• se kakor koli nešportno vesti.

Sodnik dosodi kazenski strel na mestu prekrška (pri oviranju po udarcu z nogo lahko moštvo izbere kazenski strel na mestu, kamor je padla žoga). Sodnik opomni igralca, lahko ga celo izključi, v primeru, da igralec prekrške ponavlja, pa ga mora izključiti.

11. Različice rugbyja

11.1. Rugby VII

Rugby VII (sedmica) se igra na igrišču enakih dimenzij kot rugby XV. Vsako moštvo ima na igrišču sedem igralcev, tekma traja 2 x 7 minut z enominutnim odmorom.
Sedmico je težko ves čas igrati na polno, zmagovalec je tisti, ki najbolje prilagodi ritem in utrudi nasprotnika z dobro taktiko. Sedmica je zelo zanimiva za igralce in gledalce. Po uspešnem napadu je zelo malo časa za počitek.
Najpomembnejša je posest žoge, moštvo sestavljajo taktično dobri igralci, ki veliko tečejo in lahko obdržijo žogo. Zelo važno je spremljanje igralca z žogo.
Pomembno je tudi postavljanje brez žoge, igralci morajo znati 'pokriti' ves teren.
Skram je sestavljen iz treh igralcev prve linije.

11.2. Mini rugby

Predlagane različice rugbyja za mlajše kategorije:
Mere igrišča:
7-8 let: 30 x 20 m, polje zadetka 2 m;
9-10 let: 59 x 20 m, polje zadetka 5 m;
11 let: 59 x 38 m, polje zadetka 5m;
12 let: 59 x 43 m, polje zadetka 5m.

Prirejena pravila:

11.2.1. Do 7 let:

• cilj igre je doseči zadetek (pet točk) tako, da igralec položi žogo v polje zadetka;
• moštva imajo največ pet igralcev;
• velikost žoge je manjša (št. 4);
• igra se začne s prosto podajo, pri čemer morajo biti soigralci za žogo, nasprotniki pa sedem metrov od žoge;
• na začetku lahko igralci podajajo v kateri koli smeri, pozneje pa samo nazaj ali vstran. Podajati morajo z obema rokama. Če igralec ne ujame žoge, jo dobi nasprotnik;
• ko se nasprotnik dotakne igralca z žogo z obema rokama pod pasom, mora ta čim prej (najkasneje v treh korakih) podati žogo. Nasprotnik ga ne sme ovirati, sodnik pa označi (zakliče), ko mora igralec podati žogo;
• če igralec ne poda žoge, jo dobi nasprotnik;
• če gre žoga izven igrišča, jo dobi nasprotnik;
• prepovedano je tamponiranje, žogo dobi nasprotnik;
• brcanje žoge je prepovedano;
• po vsaki prekinitvi se igra nadaljuje s prosto podajo, po zadetku s prosto podajo s sredine igrišča;
• igra traja 2 x 10 minut.

Poudarek je na teku z žogo, spremljanju žoge, podajanju in lovljenju nasprotnika.

11.2.2. Do 8 let:

Pravila so enaka kot pri sedemletnikih s spremembami:

• moštvi imata po sedem igralcev;
• podajajo lahko samo nazaj ali vstran;
• igralec, ki prejme žogo s prosto podajo, ne sme stati več kot dva metra za podajalcem;
• ob vsaki prosti podaji mora biti nasprotnik odmaknjen sedem metrov.

11.2.3. Do 9 let:

Pravila so enaka kot pri osemletnikih s spremembami:

• moštvi imata po devet igralcev, trije v skramu, šest v liniji; igralci naj se izmenjujejo na posameznih igralnih mestih;
• po podaji naprej ali izpuščeni žogi, sodnik dosodi skram, kjer pa igralci ne smejo porivati (vsak dobi svoje žoge – pasivni skram)
• dovoljeno je ustavljanje, posebno pozornost je treba nameniti nevarnemu ustavljanju;
• če se z žogo ne da igrati takoj, ko je igralec ustavljen, sodnik dosodi skram v korist moštva, ki ni imelo žoge;
• sodnik naj opozarja igralce, da se morajo takoj odmakniti od žoge, ko padejo na tla in omogočiti nadaljevanje igre;
• skram sestavljajo trije igralci prve linije;
• igralci moštva v obrambi, ki ne sodelujejo v skramu, morajo stati sedem metrov za skramom, spojka pa za zadnjimi nogami; stečejo lahko, ko žoga pride iz skrama;
• out se izvaja kot prosta podaja, obramba se mora odmakniti sedem metrov;
• kazen za offside, zgodnje, pozno ali visoko ustavljanje, porivanje v skramu je prosta podaja;
• igra traja 2 x 15 minut;
• prepovedano je brcanje žoge in tamponiranje.

11.2.4. Do 10 let:

Pravila so enaka kot pri devetletnikih s spremembami:

• igralci v skramu lahko porivajo;
• če v skramu osvoji žogo moštvo, ki ni metalo žoge v skram, spojka ne sme slediti nasprotne spojke;
• v skram-outu stojita po dva igralca; igralec, ki meče žogo in njegov nasprotnik ter po en igralec, ki sprejema žogo (spojka), skupaj štirje igralci na vsaki strani;
• igralca v skram-outu stojita v prostoru od dva do sedem metrov od out-črte, nasprotnik metalca pa v prostoru do dva metra od out-črte;
• črta offsidea za ostale je sedem metrov od črte meta;
• brcanje in tamponiranje  nista dovoljena.

11.2.5. Do 11 let:

Pravila so enaka kot pri desetletnikih s spremembami:

• po zadetku lahko moštvo osvoji dodatni dve točki s potrditvijo zadetka;
• igra se začne z udarcem iz sredine, nasprotnik se mora umakniti sedem metrov;
• dovoljeno je brcanje žoge, vendar direktno v out le iz prostora 15 metrov od črte zadetka;
• potrditev zadetka se vedno izvaja s sredine (pred golom);
• za prekrške sodnik dosodi kazenski ali prosti strel, nasprotnik se mora umakniti sedem metrov;
• ni tamponiranja.

11.2.6. Do 12 let:

Pravila so enaka kot pri enajstletnikih s spremembami:

• moštvi imata po 12 igralcev, pet v skramu, sedem v liniji;
• igralca 2. linije se morata povezati med seboj in z zunanjo roko s stebroma pred njima;
• pri skramu mora spojka ostati za zadnjimi nogami. Če žogo osvoji moštvo, ki je ni metalo v skram, spojka ne sme slediti nasprotne spojke;
• skram-out se izvaja enako kot pri enajstletnikih, le da v skram-outu lahko stojijo dva, trije ali štirje igralci;
• ni tamponiranja;
• igra traja 2 x 20 minut.

11.3. Touch rugby

Je posebna oblika rugbyja, ki je namenjena izboljšanju tehnike podaje in lovljenja žoge.
Osnovna pravila:

• igra lahko različno število igralcev. Priporočamo naslednje postavitve:

12 igralcev – 5 v skramu, 7 v liniji
11 igralcev – 5 v skramu, 6 v liniji
10 igralcev – 3 v skramu, 7 v liniji
9 igralcev – 3 v skramu, 6 v liniji
8 igralcev – 3 v skramu, 5 v liniji
7 igralcev – 3 v skramu, 4 v liniji
6 igralcev – 2 v skramu, 4 v liniji
5 igralcev – 2 v skramu, 3 v liniji
4 igralcev – 1 v skramu, 3 v liniji
3 igralcev – 1 v skramu, 2 v liniji

Ker je to predvsem vaja podajanja in teka z žogo, naj bo v splošnem več igralcev linije kot skrama.

• mere igrišča priredimo številu igralcev;
• začetek je s prosto podajo, po zadetkih pa udarec s sredine – nasprotnik se mora umakniti vsaj sedem metrov;
• brcanje ni dovoljeno;
• dovoljena je samo podaja nazaj in vstran;
• če se nasprotnik dotakne igralca z žogo, mora ta takoj podati, drugače ima nasprotnik kazenski strel;
• zadetek šteje pet točk;
• igralci so lahko v offsideu le pri udarcu s sredine, kazenskem strelu, skramu in skram-outu;
• za podajo naprej ali izpuščeno žogo sodnik dosodi skram;
• skram je pasiven;
• skram-out je pasiven – žogo osvoji moštvo, ki izvaja skram-out;
• igralci se med tekmo menjajo na različnih igralnih mestih;
• čas igre določimo v skladu s starostjo in sposobnostjo igralcev.

11.4. Rugby od 13 do 19 let

Ti otroci naj bi bili že sposobni igrati rugby XV brez omejitev. Kljub temu je v uporabi nekaj sprememb:

• med odmorom lahko trener pride na igrišče in svetuje igralcem;
• skram ne sme porivati več kot 1,5 metra. Porivanje se kaznuje s prostim strelom;
• dokler žoga ne pride iz skrama, se ne sme odcepiti noben igralec. Izjema je št. 8, kadar dviguje žogo. Prekršek se kaznuje s kazenskim strelom;
• v skramu mora biti osem igralcev. To pomeni:

a) če sodnik izključi stebra in nihče od igralcev ne more igrati na tem mestu, lahko trener zahteva prekinitve tekme;
b) če je steber poškodovan in ni ustrezne zamenjave, lahko trener zahteva prekinitev tekme;
c) če se igra nadaljuje, sta skrama pasivna;
- moštvi lahko zamenjata do šest igralcev;
- spojka, ki ne meče žoge v skram, mora ostati v višini svoje prve linije skrama. Kazen je kazenski strel.